V okviru in ob zaključku projekta S′M TRŽIČAN DALEČ POZNAN, sem pripravil in vodil okroglo mizo na temo ZNANI TRŽIČANI. Gostil sem vrhunskega športnika, smučarja Andreja JERMANA. Okrogle mize se je udeležilo okoli 40 učenk in učencev. V enournem druženju so spoznali športnika in človeka, ki je premikal mejnike slovenskega smuka in postal znan in cenjen v svetovnem merilu.

Po uvodni predstavitvi Andreja JERMANA, najboljšega slovenskega smukača vseh časov, zmagovalca dveh (2) smukov za svetovni pokal (Garmish-Partenkirchen 2007, Bormio 2009), 3-kratnega udeleženca olimpijskih iger (Salt lake city 2002, Torino 2006, Vancouver 2010) in 5-kratnega udeleženca svetovnih prvenstev, je kot iztočnica za razgovor sledil posnetek njegovega prvega smuka za svetovni pokal v Val d′Isere, 12. decembra 1998, ko je že dopolnil 20 let.

Od tega prelomnega trenutka na njegovi športni poti sva se najprej dotaknila njegovih začetkov, vpliva družine, ki je bila vedno tesno povezana s športom, tržiških smučarskih legend in njegovih vzornikov, Zelenici kot raju tržiških smučarjev in o njegovih prvih uspehih, ki jih je kronal z 2. mestom v super VSL na mladinskem svetovnem prvenstvu v Megevu leta 1998. Iz tega obdobja je bila zelo pomemben segment športa tudi atletika, saj je bil Andrej takrat med najboljšimi tekači na srednje proge v Sloveniji.

V nadaljevanju smo se ob spremljanju in komentiranju posnetkov njegovih tekem za svetovni svetovni pokal spomnili njegovih največjih uspehov v 15- letni tekmovalni karieri (173 nastopov na tekmah za svetovni pokal, od tega preko 100 v smuku, preko 30 uvrstitev med najboljših 10, 4 uvrstitve na zmagovalni oder in 2 smukaški zmagi, ki sta še vedno edini slovenski v SP). Govora je bilo tudi o specifični fizični in psihični pripravi vrhunskega športnika – smučarja. Andrej je vedno veljal za športnika, ki je bil lahko zgled drugim, saj je bilo vse, kar je dosegel, plod trdega in garaškega dela. Dobro se je zavedal, da se je zapisal športu, kjer človek na dveh nogah in nemirni podlagi obvladuje velike hitrosti (preko 160 km/h) in v seriji izvede veliko število skokov dolgih tudi preko 80 m. Žal pa njegova športna pot ni minila brez hujših padcev, ki so jemali dih vsem prisotnim. Posledica tega so bile tudi hude poškodbe (večkrat pretrgane križne in stranske kolenske vezi, zlomi rok in nog, pretresi možganov…), ki so bile kot njegova stalnica in brez katerih bi bila njegova športna pot še uspešnejša. Ob vsem tem pa je imel ob sebi tiste prave ljudi in prijatelje, ki so mu ob težkih trenutkih pomagali, da se je vedno »pobral«. Po vsaki poškodbi se je vrnil še močnejši in bolj motiviran za doseganje še boljših rezultatov.

Spregovorila sva tudi o olimpijskih igrah, ampak ne v tekmovalno rezultatskem smislu, temveč v smislu znanega reka: »Blišč in beda OI«!

Zanimivo je bilo prisluhniti, kaj Andrej počne po končani tekmovalni karieri in kako se znajde v vlogi trenerja. Spoznali smo njegov pogled na svet, njegove vrednote in njegovo vpetost v dobrodelnost. Ob koncu je imel še posebno sporočilo za naše učence, udeležence okrogle mize: »Vztrajajte na svoji poti! Nič ni tako hudo in težko, da ne bi mogli premagati in se ponovno pobrati in vzravnati.«

Silvo JAPELJ, športni pedagog

IMG_3542

(Skupno 42 obiskov, današnjih obiskov 1)